Amazonski požari in umetne solze Zahoda

Amazonski požari in umetne solze Zahoda

V hipu, ko se na spletu in družbenih omrežjih pojavi usklajena akcija »molimo za« - je vprašanje, kakšni interesi so pod površjem vzbujanja čustvene prizadetosti s strani javnosti. Tokrat gre za požare v amazonskih gozdovih. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil ogorčenje zaradi požarov, zlahka pa prezre socialne stiske in brutalnost francoske policije. Raje »ekološko« ošteva brazilskega predsednika Jaira Bolsonara.

Vendar sta oba - Bolsonaro in Macron podaljšek roparskega kapitalizma. Usoda Brazilije se piše vse od brutalne »krščanske« kolonizacije do danes in vključuje številne mednarodne surovinske in trgovske apetite.

Macron je ogorčen šele zdaj, čeprav je ob njegovi vednosti, EU sklenila sporazum z Brazilijo, ki odpira trg EU za več uvoza govejega mesa iz držav, kjer je živinoreja glavni vzrok za krčenje gozdov. Hkrati EU v Brazilijo izvaža zlasti športne avtomobile in džipe (SUV), ki porabijo zelo veliko goriva. Že pred požari avgusta se je vedelo, da amazonski gozd uničujejo s hitrostjo treh nogometnih igrišč na minuto pod vodstvom Bolsonara.


Zakaj Macrona ni motilo, da je francosko podjetje Total v Braziliji letos odprlo ogromen obrat za biodizel iz palmovega olja? Proizvodnja palmovega olja je tudi med poglavitnimi povzročitelji uničevanja gozda. Plantaže palmovega olja povzročajo 85 % izgubo biodiverzitete med živalmi in rastlinami ter hudo onesnaženje.

Amazonske požare izrablja politika, piše dr. Robin Monotti Graziadei, zagovornik biourbanizma: »Bolsonaro ima izgovor, da pošlje vojsko v Amazonijo in izseli domorodna plemena, medtem ko se pretvarja, da gasi gozdne požare. To podpirajo tudi ZDA, Britanija in EU.«

Graziadei opisuje že videni medijski scenarij: ZDA, Velika Britanija in EU ter korporativni mediji zaradi požarov napadajo Bolsonara. Svojo veliko odgovornost za uničevanje amazonskega gozda zamolčijo in ohranijo nedotaknjene vse škodljive trgovinske posle z Brazilijo. Zraven zaradi vtisa pred javnostjo »grozijo«, da jih bodo preklicali, česar seveda ne storijo.« Zelo problematično je tudi delovanje nekaterih nevladnih organizacij, kot je WWF. Vse bolj pogosto se dogaja, da domorodce nasilno izseljujejo zaradi »naravnih rezervatov«.

Po navedbah Survival International, ki tesno sodeluje z domorodnimi ljudstvi, je brazilski predsednik Bolsonaro izjavil:

»Ni domorodskega ozemlja, na katerem ni mineralov. Zlato, kositer in magnezij so zlasti v amazonskem gozdu, ki je najbogatejše območje na svetu. Neumnost je, da bi branili zemljo Indijancev.«


Poleg rudnin Brazilija pri izvozu stavi predvsem na sojo in goveje meso. Oboje zahteva krčenje gozdnih površin. Pri pridelavi gensko spremenjeno soje pa je vključeno še veliko škodljivih pesticidov. Od leta 2016 je bilo v Brazilijo odobreno 193 kemičnih izdelkov, ki vsebujejo pesticide, prepovedane v EU. Nevarne izdelke je v Braziliji registriralo nemško podjetje BASF in kitajsko podjetje Adama.

Unearthed navaja, da je nemško podjetje Helm v Braziliji od septembra 2016, registriralo devet izdelkov, ki so prepovedani v EU. Eden izmed izdelkov vsebuje parakvat, ki je v EU prepovedan od leta 2007, ker povzroča Parkinsonovo bolezen. Letos je Helm registriral še pesticid, ki vsebuje dikvat, nevarno kemikalijo, ki je bila v EU lani prepovedana, potem ko je Evropska agencija za standardizacijo hrane (EFSA) ugotovila, da lahko poruši človeški hormonski sistem in ogroža ptice in sesalce. Poročila iz Brazilije so alarmantna:

Masovna živinoreja uničuje gozd in podnebje.

Masovna živinoreja uničuje gozd in podnebje.

»Ljudje, ki živijo v bližini velikih kmetij, vključno z otroki, še naprej trpijo zaradi akutne zastrupitve zaradi nenadzorovane uporabe nevarnih pesticidov.«

Rešitev je preprosta: zmanjšanje kupovanja mesa in mleka in prenehanje subvencioniranja industrijske živinoreje in pridelave soje za prehrano živali. Brazilija je lani izvozila za 7 milijard dolarjev govejega mesa.

Rešitve so pri domorodcih ne korporacijah

Screen Shot 2019-08-26 at 12.20.17.png

Odločno bi pomagala politična aktivacija javnosti, vendar ne na mlin korporacij, ki se spretno skrivajo za programom green new deal. Kakor je zapisal Robin Monotti Graziadei: »Green new deal je enako kot reševanje bank: obsežen prenos javnega bogastva v zasebne roke.« Planeta ne bo rešil green new deal, ki mu še vedno vlada logika dobička in določene podkupljene nevladne organizacije, ki zagovarjajo razumevanje narave kot kapitala za naložbe. Pojasnjuje, če NI v programu green new deala:

- drastičnega zmanjšanja vojaških dejavnosti za zmanjšanje emisij
- prenosa pravic do ozemelj avtohtonim ljudstvom, ki živijo v gozdovih, da bi zaščitili gozdove in ljudi
- ohranjanje vseh gozdov
- prehoda iz monokultur na metodo poljedelstva z gozdovi

Screen Shot 2019-08-27 at 14.15.58.png

Požar v amazonskem gozdu je tragični del krivičnih posegov v Braziliji. Predvsem izbrisa domorodcev in njihovih pravic, na kar najbolj vplivajo poslovni sporazumi. Javnost se mora začeti taktično usmerjati na trgovino in denar in ne na »izražanje sožalja«, ki nikomur ne obriše solz, povrne doma ali reši eno samo drevo.

Organizacija Survival International, ki ne sprejema denarja različnih vlad ali podjetij, ki uničujejo naravo, opozarja, najbolj od vsega, da je treba prisluhniti domorodcem in preprečiti genocid v Braziliji.

Domače prebivalstvo v amazonski gozd ni posegalo na plenilski način, je opozoril Eduardo Neves, profesor v Muzeju arheologije in etnologije Sao Paula. »V preteklosti so se ljudje lahko nastanili v tropih na trajnostne načine, ga spreminjali, ne da bi ga uničili, in dejansko izboljšali biotsko raznovrstnost. To je nasprotno od tega, kar počnemo danes«.

Za vašo spalnico in kakovost bivanja - obiščite    ZELENO TRGOVINO   .

Za vašo spalnico in kakovost bivanja - obiščite ZELENO TRGOVINO.

Velika Britanija v oblasti kraljice in razvratnih princev

Velika Britanija v oblasti kraljice in razvratnih princev

Slovenija talka živinorejcev?

Slovenija talka živinorejcev?