Bolivija, prva žrtev »zelenega kapitalizma«

Demokratično izvoljeni bolivijski predsednik Evo Morales je bil zaradi nasilja skrajne desnice po 14-ih letih vladanja, prisiljen k odstopu. Zahodni mediji trdijo, da ni prepričljivo zmagal na volitvah. Nihče ne sumi Angele Merkel v Nemčiji, ki je na oblasti od leta 2005, kako to?

Oborožene skupine so napadle hišo predsednika Moralesa in drugih, z grožnjami, ugrabitvami, požigi in nasiljem. Združene države Amerike temu zadovoljno ploskajo kot »uresničitvi demokracije«, čeprav so nasilne tolpe brutalno vlekle bolivijsko županjo po ulici in jo skoraj linčale. Luis Fernando Camacho in Carlos Mesa vodita bolivijski vojaški udar po vzoru »barvnih revolucij«, kjer so vpletene zahodne neo-imperialistične politike. Na kar kažejo tudi napadi na venezuelsko in kubansko veleposlaništvo v Boliviji, torej države, kjer korporativni interesi niso nastavili aktualne oblasti.

Županja mesta Vinto po napadu nasprotnikov Moralesa.

Evo Morales se je v času svojega položaja znebil vojaških baz ZDA. Za bolivijsko staroselsko prebivalstvo je naredil več, kot vsi drugi pred njim, v revne vasi je pripeljal elektriko, kanalizacijo in vodo. Bolivija je vzpostavila sistem brezplačnega šolstva in zdravstva. Revščino je prepolovil, 3 milijone ljudi je dvignilo svoj standard. Ekonomija se je pod njegovim vodstvom opomogla, ampak ne za tuje korporacije, kar je njegov »greh« v očeh plenilske kapitalistične ekonomije.

Ovigwe Eguegu je komentiral, da v primeru vojaškega udara v Boliviji ne gre za politiko, kaj šele demokracijo, ampak za dostop in kontrolo nad naravnimi viri. Zato je čilski predsednik Sebastian Piñera še vedno na oblasti, kljub policijskim krutostim do civilnega prebivalstva, kajti on tujim korporacijam dopušča dostop do surovin, zato lahko počne karkoli.

Pošast zelenega kapitalizma

Zakaj torej veliko nezadovoljstvo s tako socialno naravnanim predsednikom? Nacionaliziral je vire kapitalističnega plenjenja narave: rudnike srebra in drugih redkih kovin, med njimi je ključen litij kot surovina za mobilne telefone in baterije električnih avtomobilov »zelenega kapitalizma«. V čem je smisel zelene revolucije, ki jih reklamirajo sponzorirane »Grete«, če za njo znova umirajo staroselci na drugem koncu sveta? Kaj se je spremenilo od brutalnega kolonializma, ki je s plenjenjem drugih držav vzdrževal standard doma? Nič.

Nemška industrija se je zagrela za zaloge litija v Boliviji, ki je vreden milijarde dolarjev, da zaženejo svojo »brezogljično« ekonomijo, verjetno s pomočjo podplačanih staroselskih rudarjev. Nemčija bi seveda rada proizvedla milijon hibridnih avtomobilov, da se bo Evropa počutila bolj »zeleno«. Naslednja kandidatka za bolivijski litij je Kitajska. Kaj Moralesu zamerijo velesile? Da je zagotovil, da ne bo prodal zalog litija tujemu kapitalu in da želi imeti nadzor nad 60 odstotki dobička, ne glede na to, kdo investira v industrijo.

50-70 odstotkov svetovne zaloge litija je na enem mestu v Boliviji, natančneje v slani puščavi Uyuni. Potrebe po litiju se bodo zaradi »zelenega kapitalizma« potrojile. Kakor je zapisala spletna stran o rudarstvu: »Morales je nacionaliziral nafto, plin, elektriko, telekomunikacije in nekaj rudnikov. Zakaj bi mu kdo zaupal?« Tuje korporacije in investitorji zaupajo le predsednikom, ki po kosih razprodajo državo, ki jo vodijo. Suverenost držav je postala antiteza kapitalistične demokracije, ki še vedno deluje po plenilskem principu. Kot vse kaže, utegne biti Bolivija prva žrtev zelenega kapitalizma, ki se v ničemer ne razlikuje od državnih prevratov, ki so posledica pohlepa po zalogah nafte kot na primer v Libiji, Iraku in Siriji.

Bolivija je revna država, brez dvoma, zato je bila izvolitev Moralesa leta 2005, pomembno upanje za prebivalstvo uničeno od kolonializma in zatiranja. Morales ima socialistična načela z velikim posluhom za naravo, ne po načelih »zelenega kapitalizma«, ampak v skladu z državno suverenostjo in staroselsko tradicijo, ki so jo postopoma želeli vpeljati.

Venezuela in Rusija sta izrazili nasprotovanje nasilnemu državnemu udaru kakor tudi številni drugi. V Boliviji je CIA umorila revolucionarja Che Guevaro. Izraženi so strahovi za usodo Eva Moralesa, ki ne razume, kako lahko nasilneži prisegajo na Biblijo in zažigajo družinske hiše ljudi, ki jim niso ničesar naredili. Prav nasilneži, ki molijo nad Biblijo, v imenu katere so bile genocidno zasedena ozemlja Južne Amerike, so v rasistični maniri zažgali zastavo, ki prestavlja staroselske prebivalce Bolivije. Scenarij kolonialističnega prevrata z vsemi svojimi krvavimi odtisi.

ZDRAVJE, KAKOVOST in UDOBJE - preizkusite izdelke ZELENE TRGOVINE.