»Green New Deal« kot utrditev vladajoče elite

»Green New Deal« kot utrditev vladajoče elite

Piše: Jože Pintar

Človeštvo je obliko družbene ureditve prilagajalo glede na naravne danosti in tehnološke spremembe. Lovsko-nabiralniške družbe živijo v skladu s podnebjem in sledijo ciklom narave, večinoma so prešle v poljedelsko družbo, ki temelji na menjalnem gospodarstvu, v katerem so ljudje začeli posegati v okolje. Z razvojem gospodarstva se je spreminjala tudi socialna ureditev, ki pa večinoma ni potekala enako za vse. Skupaj z nastankom sloja svečeništva, ki se je ponašalo s poznavanjem naravnih procesov in izdelovanja, se je razred lovcev – bojevnikov razdelil v osvajalce, ki so živeli od plenjenja pridelkov bolj ali manj miroljubnih pridelovalcev, ter razred bojevnikov, ki so, v zameno za zaščito uživali poseben status. Če zelo poenostavimo, se je iz svečeništva, osvajalcev in bojevnikov, z nastankom osebne lastnine, počasi razvil razred gospodarjev. Iz tega razreda se je, s hkratnim razvojem tehnologije menjave (plenilsko v menjalno, menjalno v denarno, denarno v kreditno), razvil tudi razred pisarjev - finančnikov.

Hkrati se je spreminjal tudi koncept denarja kot simbola družbene vrednosti. Od kamnitega denarja do uporabnih kovin, ki so omogočale prednost tako v boju, kakor obvladovanju narave in plemenitih kovin, ki, zaradi svoje redkosti, pomenijo simbol prestiža. Velik preskok je omogočil razvoj papirnatih certifikatov, ki so imetnikom zagotavljali varnejše trgovanje in so neposredno izražali vrednost zastavljenih plemenitih kovin, s tem, da so posredniku zagotavljali večji ali manjši fiksni pribitek.

Skozi zgodovino je ostala edina trajna, tako gospodarska kakor duhovna stalnica kakovosten življenjski prostor, ki sta ga pogojevala varnost in dostopnost do osnovnih življenjskih virov, kot so ugodna klima, plodna zemlja in pitna voda, ki je že v zgodnjem obdobju omogočala tako energetsko izrabo, vir prehrane, kakor tudi razvoj trgovskih poti.

Sodobni gospodarski sistem, temelječ na rasti, se je začel razvijati z menjavo denarja, ki so ga sprva izdajale posamezne države, oziroma njihovi vladarji ali vladajoče oligarhije. Te so njihove usluge, bolj in bolj zaračunavale v obliki davkov, ki so jih opravičevale s pravico do uporabe življenjskega prostora. Kot posledica težko plačljivih davkov, ki so ga, v obliki deleža pridelanega, vojaški in duhovni oligarhiji, plačevali kmečki in meščanski sloji, v obliki mitnin tisti, ki so se ukvarjali s trgovanjem, se je počasi razvilo gospodarstvo, temelječe na zadolževanju.

Za izumom dolga, so prišle nove civilizacijske pridobitve, kot so obresti, obrestno obrestni račun ter zapleteni finančni instrumenti. Iz vladajočega razreda duhovščine in bojevnikov so se razvili politiki, umetniki, akademiki, zdravniki, industrialci, medijski propagandist te ali one izvedbe ter ne nazadnje bančniki oziroma finančni sektor.

Družbeni sistemi so se spremenili v gospodarske, s takim ali drugačnim ideološkim ozadjem in se na novo izumljali, z razvojem tehnologije, oziroma ko so se izčrpali njihovi tako imenovani ekonomski modeli. Prej navedene izobražene elite, ki so se zavedale zgodovinske dinamike, so seveda pravočasno poskrbele za ponovno utrditev svojega statusa, še pred propadom starega družbenega modela.

Tako se je, pred prihodom industrijske revolucije, izvedla delna poljedelska reforma, plemstvo se je prelevilo v industrialce, seveda pa si je, na skrivaj, še vedno pridržalo pravico kovanja denarja ter neplačevanja davkov, iz česar se je razvila finančna industrija. Reforme običajno služijo izkoriščanju virov in proizvodnih procesov, menjave ideoloških konceptov pa optimizaciji ter centralizaciji procesov odločanja.

Tehnologija – človeštvo na novi prelomnici

Ilustracija:  Paige Vickers

Ilustracija: Paige Vickers

Zaradi pospešenega razvoja tehnologije, ki lahko človeštvu omogoči dobo relativne blaginje ter dvig zavesti na eni strani, ter skorajšnji zlom gospodarskega modela, temelječega na dolgu na drugi, človeštvo je na novi prelomnici. Internet, ki je zaenkrat še, dokaj odprt sistem, lahko primerjamo z izumom tiska, ki je širšim krogom omogočil globje dojemanje stvarnosti. Komunikacijska orodja ljudem omogočajo izmenjavo idej, ki nima primerjave v človeški zgodovini. Avtomatizacija proizvodnih procesov in razvijajoča se umetna inteligenca, ki naj bi človeštvo odrešila težaških in ponavljajočih se del, vzbujata obete vsesplošne blaginje. Seveda pa skrbnik, se vsako tehnologijo lahko uporabi v dobro in slabo. Informacijska orodja se lahko uporabijo tudi za lažno sliko stvarnosti ter na tej podlagi ustvarjanje lažnega konsenza, s strani oblastnih struktur, ali kot trdi Noam Chomsky : »Kar za avtoritarne režime pomeni prisila, za navidezne demokracije pomenijo lažne informacije.« Podobno avtomatizacija ter razvoj AI, lahko pomeni, da upravljalcem postane odvečen velik del delovnega razreda.

Ekonomski model, ki temelji na gospodarski rasti, razredu lastnikov sicer omogoča vse večjo koncentracijo sredstev proizvodnje ter materialnih dobrin skozi monopol na, nikoli lažjo, tvorbo denarja, ki nima praktično nobenega zaledja v materialnem svetu. Finančni balon se poskuša zakrpati s tvorbo novih in novih produktov, katerih napihnjene ocene ne odražajo realnih potreb človeštva. Padec vrednosti denarja se ne odraža v žepu povprečnega posameznika, ki plačuje vse višje davke za vse slabše vzdrževano osnovno infrastrukturo, ter vse globlje tone v dolžniška razmerja.

Na drugi strani sistem omogoča davčne odpustke razredu lastnikov, ki negativno obrestno mero izkoriščajo za utrditev svojih materialnih dobrin, vzdrževanje katerih si povprečni državljan vse teže privošči, kar povzroča splošno nezadovoljstvo.

Razpadi in utrditve družbenih sistemov se zgodovinsko pojavijo hkrati z velikimi vojnami, ki omogočajo navidezno prenovo. Elite to imenujejo ORDO AB CHAO - »Novi red iz kaosa«. Zaradi razvoja tehnologije ubijanja, ki ni več izključna domena velikih sil, bi bila danes tovrstna strategija pogubna tudi za razred lastnikov. Ker je gospodarsko-politična doktrina nezrela, je bil trenutek geopolitične unipolarnosti za vedno izgubljen, kontroliran prehod, temelječ na dogovoru, pa zaradi vse večjega nezaupanja v smernice, ki jih ponujajo voditelji, postaja iz trenutka v trenutek težavnejši. Zato morajo elite ustvariti občutek dovolj velike krize, da nadomesti vojno ter človeštvo popelje v globalno družbeno tehnološko celovitost (singularnost).

Prenova in poenotenje sesuvajočega se finančnega sistema domnevno temelji na solidarnosti in enakih možnosti za širšo svetovno populacijo, na osnovi pametnih pogodb ter kontroliranega digitalnega denarja na podlagi tehnologije veriženja blokov, katerih vrednost bo, namesto na zlatu, nafti ali kreditih, slonela na vrednosti celotnega planeta ter njegovih naravnih virov (t.i. monetizacija narave). Mogoča je le, če ima pokritje v globalnem, v skupno dobro, enotno vodenem gospodarjenju z viri. Kljub nekaterim nasprotujočim mnenjem, ki zagovarjajo zastarele koncepte zasebne lastnine ter lokalnih kulturnih in drugih specifik, so si spoštovane mednarodne organizacije, ter velika nadnacionalna podjetja, naložila odgovornost, da zasnujejo pravičen sistem upravljanja narave ter človeške populacije, ki naj bi temeljil na razvijajoči se umetni inteligenci.

Nadzor sistema in njegovo nadgradnjo naj bi zagotavljala, na podlagi natančnih meril, kot so sposobnost, znanje, delavnost, poštenost ter zavezanost ohranjanju narave ter vzdržnemu uravnavanju človeštva, s prednostjo tistih, ki bodo više na družbeni lestvici, v skladu z globalno ekološko doktrino, vodila meritokratska akademsko – tehniška inteligenca.

Inteligentni sistem naj bi rasel in se nadgrajeval kot skupek vseh vnesenih kulturni specifik, dednega znanja ter izročila narodov, ki bo uporabljen v procesih, vodenih v dobro narave, skupnosti in ne nazadnje posameznikov.

Posameznikom, razbremenjenim teže vsakodnevnega odločanja, naj bi bil v zameno za pravico do zasebne lastnine, kot je posestvo, hiša ali lasten avtomobil, zagotovljen spodoben preživetveni minimum, odražen v valuti, vezani na osebni ogljični odtis, zaradi česar se bodo, znotraj določenih okvirov skupnega dobrega, lahko posvetili izobraževanju in ustvarjalnosti. Ustvarjalnost in aktivno sodelovanje naj bi temeljila na podlagi skupnostnih ciljev ovrednotenih in spodbujanih z boljšim materialnim stanjem, pravico do prostega časa v neokrnjeni, prvobitni naravi in napredovanjem na lestvici družbene odgovornosti kot nagrado.

Nekateri dvomljivci se sicer bojijo, da bodo prezrti in v družbenem razvoju postali tranzicijsko breme. Zato bi, dobro premišljen koncept svetovnega reda, temelječega na novem zelenem dogovoru, želeli zaplesti po principu »mnogo babic, kilavo dete«, z argumenti zasebne lastnine ali celo zastarelim konceptom družinskega dedovanja. Upanje vzbuja zavedanje mladine, ki jo usmerjajo ozaveščenimi starši, njim elita obljublja, da je njihova prihodnost zagotovljena le, če prihajajočo klimatsko krizo preprečimo brez obsežne javne razprave, ker je že prepozno, saj hiša gori. Zato lahko le z ostrimi ter odločnimi družbenimi rezi prostor vrnemo naravi. Ali kot je nekoč rekel pomemben član globalne elite: Human population is reaching plague proportions (Ljudi je toliko kot kuge).

Foto: Pixabay

»Popolnoma neizobražena drhal« in kompleks večvrednosti

»Popolnoma neizobražena drhal« in kompleks večvrednosti

Sanjala sem tovariša Tita

Sanjala sem tovariša Tita