Categories

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more


Authors

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more
Trgovina z migranti na Balkanu

Trgovina z migranti na Balkanu

Piše: Dejan Pestotnik

Nedavno se je na Hrvaškem zgodila tragedija, ko je policija streljala v kombi, ki je bil poln migrantov. Hudo poškodovana sta bila tudi dva otroka. Vzrok za nastale okoliščine je zapleten in zahteva rešitve na globalni ravni. Komu koristi ta kalvarija?

Migracije so, tako kot v vseh ostalih državah EU, tudi v Sloveniji, pereča tema. Osnovna težava je, da niti ena politična stranka ni sposobna ali ne želi podati realnih podatkov. Najprej je treba vedeti, kdo so begunci in se ob tem vprašati, od kod denar migrantom za njihova potovanja v države EU? Kako in kam se zliva denar migrantske mase? Vsaka politična stranka ob izrabi, zlorabi ali uporabi migrantske in begunske krize v EU mora jasno poudariti razliko med begunci in migranti. Za spoštovanje mednarodnih deklaracij in zavez se je treba tudi trdno zavzeti.

Na poti v Evropo čez Balkan številne migrante izkoriščajo tihotapci in trgovci s prostitucijo. Kar 75 odstotkov mladoletnih migrantov doleti kruto izkoriščanje. Že leta 2016 je Europol objavil, da je pogrešanih 10.000 otrok migrantov po prihodu v Evropo. »Refugees welcome« ob teh podatkih je žal za številne pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Svežnji bankovcev in vojaški čevlji

Bili smo priča velikemu valu migrantov in beguncev v letu 2015. Preko ozemlja države Slovenije je z juga na zahod romalo več kot pol milijona. Kot prostovoljec na mejnem prehodu Šentilj sem sodeloval pri pomoči selitve množic. Dnevno mi je rojila po glavi misel: »Kaj se pravzaprav dogaja?«

V samo enem konvoju je običajno prispelo več kot 5000 ljudi. Policija jih je popisala, prostovoljci smo sodelovali pri hrani in obleki. Usposobljeni pa za medicinsko oskrbo. Vojska je skrbela za red. Ljudje so stali v vrstah, nestrpni, nekateri tudi lačni in prezebli. En dan smo v bolnico odpeljali žensko tik pred porodom. Kako je to potekalo? Vojaški poveljnik mi je predal informacijo: »Čez 30 minut bodo Avstrijci odprli mejo. Pospeši!« Skušal sem »razvrstiti« ljudi po prioriteti: otroci, ženske, starejši in na koncu mladi moški. Preveril sem šotor v katerem se je delila hrana in se nahajalo 2000 pribežnikov, če je vse v redu. Pogledal sem tudi smetnjake. Polovica razdeljene hrane je bila v smetnjakih. Zgrozil sem se. Moja nadrejena, bil sem prostovoljec Slovenske filantropije, mi je naročila, naj preverim šotor z oblačili. Našel sem popolni kaos. Pribežniki so kopali po pred tem lepo zloženih oblekah. Stopil sem do dveh mladih fantov in ju vprašal, kaj iščeta? Odgovorila sta mi: »Iščeva modne blagovne znamke.« Pohitel sem v zgornji del koridorja (tako smo ga imenovali, namreč šlo je za izjemno veliko območje), kjer se je pred šotorom z oblekami gnetlo približno dvesto ljudi. Vojak mi je rekel »Dejan pohitite, ker bodo Avstrijci čez 20 minut zaprli prehod!«. Pribežniki so izbirali, nikamor se jim ne mudilo. Zavpil sem: »Nimate časa, gremo!« V hitri akciji me je vojakinja opozorila na določeno žensko: »Ta ima veliko denarja«. Svetovala mi je, naj se prepričam. Stopil sem do gospe z otrokom v naročju in jo prosil, če lahko spusti otroka, da bomo zanj našli pravo številko obutve, ki jo je hotela zanj. Ob tem sem ugotovil, da ima gospa v svojem zgornjem delu, ob telo pripetih nekaj svežnjev bankovcev po 100 evrov. Z vojakinjo sva se spogledala in dalje opravljala vsak svoje delo. Medtem ko sem s svetilko zvečer preverjal, kako so ljudje obuti, bil je november 2015. Nekateri so bili dejansko poletno obuti. Vojak mi je ob tem rekel: »Daj poglej, kako so ti tipi tukaj obuti!« Bila je skupina mladih fantov. Vojak: »Poglej njihove čevlje. Pa poglej moje čevlje. To so vojaški čevlji. Vsi so dezerterji!«.

Tako je minil še en deseturni delavnik prostovoljca na Šentilju. Bilo je veliko tragičnih in tudi lepih trenutkov. Vendar vsakič, ko sem se vračal domov, sem se spraševal: »Kaj počnemo in kaj  se pravzaprav dogaja!?«

Od takrat do danes sem se udeležil posvetovanj, konferenc in tudi sestankov za službo v OZN v New Yorku, Parizu in Ljubljani. Od tedaj do danes se je zgodilo marsikaj.

Tihotapljenje ljudi v BIH

Trenutno obstaja sum služenja denarja s pomočjo tihotapljenja ljudi, ki jim obljubljajo večinoma nedosegljiv standard v Evropi preko družbenih omrežij. Vzporedno s tem poteka spodbujanje ksenofobije v državah EU. Zamirajo novice z otoka Lampedusa, manj je govora o begunskem centru v francoskem Calaisu. Odprta je nova »begunska in migrantska« pot preko Bosne in Hercegovine. Kakor lahko izvemo neuradno s terena, je balkanska pot donosna cesta tihotapljenja ljudi, nafte in še marsičesa drugega (predvsem žlahtnih kovin in kamnov) iz Libije v Evropo.

V Sloveniji so pred volitvami nekateri politiki kričali, koliko nas migranti dnevno stanejo v tisočih evrov. Nekateri gredo celo tako daleč, da nas ustrahujejo, da na naših lepih gričkih ne bodo zvonili zvonovi iz prenovljenih cerkvic, temveč nas bo zjutraj zbudil glas iz minareta ter da ponekod v Parizu, Stockholmu, Berlinu že velja šeriatsko pravo, kjer posebne džihadistične skupine izvajajo nadzor in pretepajo ženske, ki v lokalu naročijo kozarec vina ali piva.

Ali ima politična elita moč, voljo in pogum, interesa zagotovo nima, raziskati in javno podati jasno stališče glede množičnih migracij? Medijsko zadržanost in strah pred dreganjem v to področje lahko razumemo le ob upoštevanju umora novinarke Daphne Caruana Galizia. Zadnja poročila navajajo, da malteške oblasti ne kažejo posebne vneme pri preganjanju tihotapskih poslov. Smrt novinarke potrjuje, da je imela zato dokaze.

Izrekam spoštovanje novinarki Daphne Caruana Galiziain in vsem, ki so pomagali, da so pravnomočno obsojeni za zapahi, med drugim »mafijsko tihotapsko cvetje«: libijski tihotapski kralj Fahmi Salim Musa Bin Khalifa, nekdanji malteški nogometni zvezdnik Darren Debono, Godrdon Debono in drugi.

Posel z ljudmi

Denarni tok migrantskih poti teče dalje. Obroke migrantom v BIH plačujejo humanitarne organizacije iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. Znana praksa je, da lastniki lokalov v BIH za migrante dvigujejo gotovino nakazil preko Western Union. Migranti za dvig pogosto nimajo osebnih dokumentov. Lastniki lokalov za dvig vzamejo delež denarja. Pribežniki ga potrebujejo, da plačajo tihotapcem in tudi nekaterim policistom na poti do želenega cilja. Lastniki lokalov si bodo lahko kmalu kupili limuzino, tihotapci pa bodo v enem letu zbrali nekaj milijard evrov. Kam bodo denar vložili? Nafta ali orožje? EU se ob tem okorišča s poceni nakradeno nafto iz Libije. Politika zamiži pred trgovino s sužnji v Libiji in odločitve prepušča narodu. Na volitvah.

Kdaj ste slišali EU politika, da se bo lotil bistva problema migracij? Zakaj mediji ne odkrijejo, kam se steka denar od tihotapljenja v EU? Katere vlade so najbolj vpletene v omenjene posle? Kdo so najnovejši pobiralci denarja na novi balkanski poti? Kakor so povedali sami, jih pot lahko stane več deset tisoč evrov.

Rešitev niso rasizem, ksenofobija, žica in napadi, temveč odgovorne geopolitične spremembe, ki podpirajo razvoj in ne plenjenje držav izven EU.

Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala!

Zdravo Slovenija 3-18 reciklirani.jpg

Foto: Pixabay

Našli meso v veganskih izdelkih

Našli meso v veganskih izdelkih

Bilderberg 2018 – za zaprtimi vrati o politiki Evrope

Bilderberg 2018 – za zaprtimi vrati o politiki Evrope