Categories

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more


Authors

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more
Ponovni referendum o zakonu o drugem tiru

Ponovni referendum o zakonu o drugem tiru

Piše: Črt Tavš

Skoraj v popolni tišini se približuje rok za ponovitev referenduma o drugem tiru. Seveda, v ospredju je pomembnejše vprašanje, kdo bo v naslednjem štiriletnem mandatu sedel v parlamentu. To, da infrastrukturni objekt, kot je drugi tir, mora služiti svojemu namenu več desetletij, pa je za Slovenijo v tem času skorajda nepomembno.

V času med prvim in drugim referendumom sta se zgodila dva spodrsljaja, ki si ju lahko najrazličnejše razlagamo. Prvi je postavitev makete o drugem tiru, ki, ne glede na zaključek zadeve, navaja opazovalca do sklepa, da so zagovorniki zakona o drugem tiru hoteli pozunanjiti svojo zmago in za to so bili pripravljeni odšteti lepe denarce. Drugi spodrsljaj pa je protislovje trditev najprej, da je treba s pripravljalnimi deli pohiteti, ker se izteka rok razpisa za evropska sredstva. Po odločitvi Vrhovnega sodišča o ponovnem referendumu pa je evropska komisarka, Violeta Bulc, seznanila slovensko javnost, da je 109 milijonov evrov za drugi tir zmrznjenih. Evropska komisija namreč podpira projekt drugega tira kot del projekta jadransko-baltskega koridorja. Opazovalec se zaradi omenjenih protislovij, ob vprašanjih, ki si jih je postavil že pred prvim referendumom, lahko upravičeno sprašuje, čemu tako hitenje, ko še niso rešena temeljna vprašanja, povezana s koprskim pristaniščem in njegovim umeščanjem v narodnogospodarskem, evropskem in svetovnem prostoru.

Pristaniška infrastruktura je javno dobro in zaradi tega jo mora upravljati oseba javnega prava, najbrž v organizacijski obliki pristaniške oblasti gospodarja (landlord port). Taka oblika pristaniške oblasti bi omogočala, da v sodelovanju s SŽ vodi projekt drugega tira. V primeru koprskega pristanišča pa so funkcije pristaniške oblasti porazdeljene. Nekatere izmed njih, po koncesijski pogodbi, opravlja Luka Koper, d. d. Le-ta je osebek zasebnega prava z edinim ciljem ustvarjenja dobičkov. Kotira na borzi, kar pomeni, da lastniki, vključno država, svoje deleže lahko prodajo po prosti presoji glede na prevlado trenutnih interesov. 

Koprsko pristanišče in predvsem njegova prevladujoča firma, Luka Koper, d. d., nima ne vizije in niti strategije vsestranskega razvoja, ki bi bila usklajena s trendi sodobnega časa. Pomislimo samo na vpliv kitajske svilene ceste na svetovne in evropske blagovne tokove. Opazovalec bi lahko sklepal, da se ta biser slovenskega gospodarstva namenoma zavira, da bi za nižjo ceno prešel v tujo last.

Ob povedanem se vprašajmo, ali je drugi tir, ki ga predlaga zakon o drugem tiru, res ustrezen, ali pa je namenjen speljevanju pozornosti in predvsem vloženih sredstev k drugim ciljem. Vzemimo si čas, da si zadržimo rodno grudo, in glasujmo proti zakonu o drugem tiru.

Klik na oglas je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.

Iran  - patetična poteza ameriške politike

Iran - patetična poteza ameriške politike

»Obsojamo zločine izraelske vlade«

»Obsojamo zločine izraelske vlade«