Categories

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more


Authors

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more
Mutantski rak kot grožnja ekositemu

Mutantski rak kot grožnja ekositemu

»Deluje kot kakšna grozljivka«, tako članek o invazivnem sladkovodnem marmornem raku (Procambarus virginalis) začenja revija Science Mag, ki pravi, da lahko »zavzame svet«. Vodna žival z desetimi nogami se ne razmnožuje s parjenjem, temveč se ženske živali klonirajo s pomočjo svojih jajčec. Evropska unija je to vrsto raka prepovedala, ne sme se posedovati, prodati, razmnoževati ali izpustiti v naravo.

Predstavlja tveganje za okolje, kamor pride kot tujerodna vrsta, kakor navajajo tudi slovenske uradne navedbe. Kako hitro se razmnožujejo? Iz enega marmornega raka v treh mesecih nastane 200 ali 300 klonov. Vrsta je bila decembra poimenovana z novim imenom, ker pred petindvajsetimi leti, še ni obstajala.

Od Evrope do Madagaskarja in Japonske

Marmornega raka so že opazili v naravnem okolju Evrope in Afrike, kjer ogroža tamkajšnji ekosistem. Vzrok temu naj bi bila nesreča v akvariju leta 1995, od takrat se je vrsta močno razširila. Kaže sposobnost prilagajanja v različnih naravnih okoljih. Da nova mutantska vrsta prestavlja grožnjo za naravne habitate, so začenjali ugotavljati leta 2003, kakor navaja članek v reviji Nature.

Marmornega raka so do zdaj zasledili na Češkem, v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem in Nizozemskem, Švedskem, Madžarskem, v Slovakiji in Ukrajini ter na Japonskem. Kakor navaja New York Times, ti raki prehodijo tudi daljše razdalje, da najdejo nove vodne vire.

Nova vrsta raka se je prodajala za sladkovodne akvarije. Potem so jih, ker so se neobičajno namnožili, spustili v naravo. Gre za dejanje, ki je invazivno, čeprav na prvi pogled deluje kot neškodljivo. Kakor navaja stroka, marmorni rak ogroža avtohtone živali in prenaša račjo kugo. Slabo vpliva tudi na populacijo rib. Vrsta se prehranjuje z gnilim listjem ter polži in majhnimi ribami in žuželkami. Predstavlja resno nadlogo za okolje, kakor ugotavljajo v Nemčiji, kjer se je marmorni rak močno namnožil.

Dr. Frank Lyko, molekularni genetik in Centra za raziskava raka v Heidelbergu, skuša s pomočjo te invazivne vrste razumeti razmnoževanje raka v človeškem telesu. Marmorni rak ima večji genom kot človek, vendar ima podobno število število genov 21.000.

Tudi Jean-François Flot, ki se ukvarja z evolucijo genoma na Univerzi v Bruslju, meni, da razmnoževanje tega živalskega raka spominja na človeško bolezen z istim imenom, ki se v telesu razmnožuje nespolno in ga je prav tako težko ustaviti.

Lyko navaja, da je klonirani rak posledica parjenja rakov iz dveh različnih naravnih okolij, od katerih je eden imel mutirano jajčece ali spermij, v akvariju. Meni, da takšen nastanek vrste, ki se sama klonira, ni možen v naravnem okolju.

Za Gerharda Scholtza, evolucijskega biologa z Univerze Humboldt v Berlinu, je navedba, da je ta mutacija nastala v akvariju ugibanje, meni, da je takšen pojav mogoč tudi v naravi. Scholtz pa potrjuje, da je DNA vseh rakov v Evropi in Afriki z izjemno majhnim odstopanjem, kar dejansko pomeni, da se klonirajo.

Kljub temu, da se njihovi geni, ker so kloni, ne prilagajajo naravnemu okolju, se marmorni rak razširja v različnih habitatih, kjer so drugačne temperature vode z različno stopnjo kislosti in ostalimi značilnostmi. Vzrok za uspešno prilagajanje, tako raziskovalci, utegne biti v tem, da imajo tri pare kromosomov.

Vodna ekologinja Susan Adams meni, smo priča izjemno redkemu evolucijskemu pojavu.

Klik na oglas = pomoč za nas. HVALA!

Foto: Creative Commons, Choucholl C.

Kdaj bomo stavkali starši?

Kdaj bomo stavkali starši?

Podeljena 1. nagrada za Fake News 2017

Podeljena 1. nagrada za Fake News 2017