Categories

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more.


Authors

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more.
Jemen: Naftne vojne in 462.000 stradajočih otrok

Jemen: Naftne vojne in 462.000 stradajočih otrok

PIše: Valeri Kochmann

»Ker ni hrane, ljudje v sili jedo tudi liste z drevja,« poroča RT iz Jemna. Osemletni deček Salem zaradi podhranjenosti deluje več let mlajši. Njegova mama pove, da nima ničesar s čimer bi lahko pomagala lastnemu otroku. Abdallah in Taga sta brata, ki sta tako oslabela, da imata poškodovane kosti in se lahko samo še plazita.

Zahodni množični mediji odločno premalo poročajo o strahotni humanitarni krizi, ki je posledica vojne v Jemnu. Gre dejansko za lokalni verski konflikt, ki je prerasel v mednarodno vojno? Ali prezrto in s strani Združenih držav Amerike, Izraela in Velike Britanije podprto agresivno politiko koalicije Saudske Arabije? Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame je v zadnjih letih prodala tej zalivski državi za 115 milijard dolarjev orožja in vojaške opreme.

Ruska medijska hiša RT je, januarja 2017, s svojo arabsko govorečo ekipo, obiskala pokrajino Tuhajat, kjer vlada kritično pomanjkanje hrane. Zaradi vojne so fizično blokirani z vseh strani. V območju Tuhajat so odvisni od ribolova. Vendar je Saudska Arabija zaprla pot tudi do obale in streljala v ribiške čolne, ker naj bi oskrbovali njihove nasprotnike. Dva ognja, vmes pa lakota civilnega prebivalstva.

»Verski konflikt« ali zamolčana zahodno podprta vloga Saudske Arabije?

Krizo v Jemnu sicer opredeljujejo kot boj za ozemlje ter nadzor nad nafto in vodo, med verskima ločinama šiitov in sunitov. Jeseni leta 2014 so šiiti (Huti), ki imajo sicer povezavo z Iranom, zavzeli glavno mesto Jemna, Sano, ter vrgli sunitsko vlado. Spomladi leta 2015, je v vojno vstopila arabska koalicija (Egipt, Jordan, Sudan in Bahrajn), ki jo vodi Saudska Arabija, slednja podpira sunitsko ločino in je obenem izvrševalka večine bombardiranj v Jemnu.

Mnar Muhawesh, odgovorna urednica MintPress News, povzema, da ima blokada (predvsem do morja) s strani Saudske Arabije, katastrofalen vpliv na oskrbo z vodo in hrano prebivalcev v Jemnu. Primanjkuje jim tudi zdravil in goriva, koalicija Saudske Arabije bombardira tudi bolnišnice.

Saudska Arabija poleg tega zavira kakršnokoli možnost diplomatske rešitve. Iz Riada so izsiljevali s prenehanjem financiranja Združenih narodov, po tistem, ko so slednji od njih zahtevali umik iz Jemna. Celo New York Times priznava, da se politika Saudske Arabije ne bi mogla aktualizirati brez podpore ZDA, pravi Muhaweshova.

Trumpova prva vojaška operacija v Jemnu

V Jemnu je januarja 2017 potekala prva vojaška operacija, zanjo je odgovoren Donald Trump. Kot za The Intercept piše Gleen Greenwald, niti Trump niti CNN pri poročanju o poteku akcije, v kateri je umrl pripadnik ameriške elitne vojaške skupine SEAL, nista omenila smrti tridesetih civilistov, med katerimi je bilo okoli deset žensk in otrok, o katerih so pričale novice iz Jemna.

Med žrtvami je bila tudi osemletna deklica Nawar, hči ameriškega državljana Anwar al-Awlakija, ki je bil domnevno povezan z Al Kaido in ki je bil leta 2011, po ukazu Obame, žrtev napada z dronom. Istega leta, dva tedna kasneje, je bil v še enem napadu z dronom ubit njegov takrat šestnajstletni sin Abdulrahman, kar so kasneje na ameriški strani opredelili kot »kolateralno škodo«.  

Greenwald komentira, da Al-Awlaki sicer nikoli ni bil uradno obtožen, niti spoznan za krivega povezave s teroristično organizacijo Al Kaida, ki je po njegovih besedah komaj prisotna v Jemnu. Omeni tudi, da je Trump v predvolilnem boju obljubljal napade na teroriste in njihove družine. New York Timesa navaja, da je bila, v zadnji akciji ameriške vojske v Jemnu, ki je povzročila tudi civilne žrtve, pravzaprav »glavna tarča« računalniška oprema.

Svetovno naftno križišče

Analizo političnega konflikta v Jemnu razlaga Catherine Shakdam, direktorica programov Inštituta za študije Bližnjega vzhoda (Shafaqna Institute). Sliko današnjega Jemna primerja s porušenim Alepom v Siriji in odgovornost za stanje pripiše Saudski Arabiji.

Bogata arabska država ima ekonomsko-politične interese za prevzem oblasti v Jemnu. Svetovna medijska pozornost je v tem času osredotočena na Islamsko državo in konflikte v Siriji in Iranu. Kar je ključni razlog, da je dogajanje v Jemnu medijsko manj aktualno.

Jemen v geopolitičnem smislu leži na križišču zelo pomembnih poslovnih poti, predvsem svetovne naftne ceste (world oil route). Če Saudska Arabija prevzeme kontrolo tega območja, lahko svojo agendo diktira ne le na zahodnem, temveč tudi na globalnem nivoju. 

Na zahodu se tega zavedajo, še pravi Shakdamova in predvideva, da ZDA in ostale države, ki prodajajo orožje Saudski Arabiji, to počnejo predvsem zaradi finančnih koristi. Sklepa, da v končni fazi nimajo namena dopustiti, da bi Saudijci dejansko prevzeli oblast v Jemnu. Takšne poslovne strategije so genocidne za prebivalce Jemna.

Smrtonosna lakota

Uradna statistika (UNICEF), kaže, da 462 tisoč otrok trpi za posledicami akutne podhranjenosti v Jemnu, število je v dveh letih vojne naraslo za 200 odstotkov. Vključno z Jemnom, je še v Nigeriji, Somaliji in Južnem Sudanu skupno 1,4 milijona otrok, ki jim grozi smrt zaradi podhranjenosti. 

Poročilo Združenih narodov od oktobra 2016 kaže, da se več kot polovica prebivalcev Jemna sooča s kritičnim pomanjkanjem hrane. Vodja humanitarne pomoči pri Združenih narodih, Stephen O'Brien, je oktobra 2016 za medije izjavil, da je realnost tako resne podhranjenosti, s kakršno se srečujejo v Jemnu, povsem uničujoča.

Bodisi zaradi lakote ali spopadov, je stopnja smrtnosti v Jemnu zelo visoka. Uradna številka Združenih narodov, ki so jo pred kratkim objavili denimo pri Guardianu, nakazuje, da je v konfliktu umrlo okoli 10.000 ljudi. Neodvisna raziskava Shafaqna Inštituta omenja 50.000 smrti zgolj pri civilistih. Skakdamova poudari, da so pred leti uradno govorili o 26 milijonih prebivalcev v Jemnu. Trenutno Združeni narodi navajajo skupno število 24 milijonov prebivalcev.

Trije milijoni ljudi so bili zaradi vojne razseljeni in večinoma živijo v jamah, še pravi Skakdamova. Celotna infrastruktura od domov, šol, bolnišnic do mošej je bila namreč povsem uničena in nimajo kam drugam.

Če bi se takšna humanitarna kriza zgodila v Alepu v Siriji, bi bili o tem nedvomno bolj obveščeni. Nedopustna je pomanjkljiva pomoč, kot tudi odsotnost medijskega pritiska.

Agrokor in Mercator - posli kapitalističnega imperija

Agrokor in Mercator - posli kapitalističnega imperija

»Vse slovenske politične stranke vodijo ista ozadja«

»Vse slovenske politične stranke vodijo ista ozadja«