Categories

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more.


Authors

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more.
Agrokor in Mercator - posli kapitalističnega imperija

Agrokor in Mercator - posli kapitalističnega imperija

Prevod: Leva hemisfera

Hrvaški Agrokor, ki ima v lasti tudi Mercator, je v minulih tednih (spet) zašel v finančne težave, ki jih bo očitno reševal z novimi več sto milijonskimi krediti pri ruski banki Sberbank. Banka posojilo tokrat pogojuje z vključitvijo njihovih ljudi v vodstvo imperija Ivice Todorića. Objavljamo prevod delov komentarja Domagoja Mihaljevića o Agrokorjevem položaju, ki je bil objavljen na regionalnem portalu Bilten.

»Pred tremi leti, poleti 2014, je Todorićev koncern Agrokor opravil svoj zadnji veliki poslovni nakup, ko je za 544 milijonov evrov prevzel lastniški delež (53,12 odstotkov) v maloprodajni verigi Mercator. Velika in v medijih hvaljena poslovna transakcija je Agrokor utrdila na položaju regionalnega vodje na področju maloprodaje in proizvodnje hrane. A danes se ta nakup vse bolj poudarja kot Todorićev labodji spev. Kot njegov poslednji veliki poslovni uspeh, pod težo katerega Agrokorjevo kolo drvi po strmem klancu navzdol.«

»Pred nekaj dnevi je bonitetna agencija Standard&Poor’s znižala kreditno oceno Agrokorja, agencija Moody’s pa je enako storila v začetku leta. Njuni oceni se ponekod razlikujeta, strinjata pa se v splošnem sklepu, da mora Agrokor nujno spremeniti sestavo svojega kapitala, da bi postal finančno stabilnejši. Osrednje breme podjetja je zadolžitev za 485 milijonov evrov (535 milijonov evrov z upoštevanimi davki) pri konzorciju 33 različnih kapitalskih skladov, večinoma hedge skladov. S temi sredstvi je Todorić financiral nakup Mercatorja, oziroma je, povedano natančneje, izdal obveznice, da bi lahko zbral potrebni kapital za investicijo.«

»Padec cen obveznic, nezmožnost nadaljnjega zadolževanja na kapitalskih trgih in refinanciranja dolgov, nervoza ruskih bank, ki jo izražajo ostre izjave ruskega veleposlanika v Zagrebu, pa tudi zniževanje kreditne ocene – vse to so dobri kazalci, da imajo trgi trenutno le malo zaupanja v možnost finančne stabilizacije podjetja. Todorićeve poslovne strategije so se soočile z zidom, ki ga je vse bolj nemogoče preskočiti ali zaobiti. Njegovo ogromno korporativno kraljestvo se je že začelo rušiti, kar je razvidno iz razprodaje njegovih manjših delov. Že sredi prejšnjega leta je 16 odstotkov delnic Tiska prodal Tovarni tobaka Rovinj (lastnik je British American Tobacco). Drogerijsko verigo Kozmo je v začetku leta prodal Müllerju, rešil pa se je tudi podjetja za upravljanje z odpadki e-Kolektor. Hkrati iz Srbije prihajajo novice, da so v več Mercatorjevih prodajalnah izklopili elektriko.«

»Nekaj je vseeno gotovo. Todorić je s svojo velikostjo, širitvijo in dolgoživostjo postal simbol kapitalizma na Hrvaškem. Širil se je skupaj s procesom internacionalizacije vzhodnoevropskih trgov, tj. vstopa večje in močnejše konkurence, odbil njen vpliv in se uprl tržnim pritiskom. No, pedala kolesa so na koncu postala pretežka, da bi jih lahko vrtel. Kolo se še ni prevrnilo, a kolesar se je utrudil.

Največja napaka bi bila misliti, da bi lahko z njegovim padcem ali izginotjem končno postali del poštenega kapitalističnega sveta. Njegove poslovne prakse se niti malo ne razlikujejo od poslovnih praks drugih trgovskih verig ali drugih igralcev na trgu. Sporočilo mora biti nedvoumno: ne glede na Todorićevo prihodnost, se boj proti kapitalizmu in izkoriščanju delavcev nadaljuje.«

Povzeto: Domagoj Mihaljević, »Todorićev konec?«, Bilten, 13. marec 2017.

 

Krvava dediščina Rockefellerjev - arhitekti globalne neenakosti

Krvava dediščina Rockefellerjev - arhitekti globalne neenakosti

Jemen: Naftne vojne in 462.000 stradajočih otrok

Jemen: Naftne vojne in 462.000 stradajočih otrok