Categories

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more


Authors

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more
»Telo nas ne muči, ampak uči«

»Telo nas ne muči, ampak uči«

S kolegi izvajate celovite masaže. Celostno pomeni vključujoče več vidikov, katere preventivne obravave zdravja vključujete v svoje delo?

S01_1861.jpg

V prostorih Celovito delujemo Jaka Krištofelc, Matijas Slivnik in jaz. Izvajamo celostno obravnavo telesa z masažno tehniko po metodi naravnega zdravljenja Vita Ravnikarja. Med izvajanjem metode prepoznavamo zastoje v fizičnem telesu, ki se kažejo na različne načine. Naše telo se odziva na materialno dirko sodobnega življenja. Na fizičnem telesu se odraža vsako delovanje proti naravi in skladnemu sobivanju. Mislim, da je pomemben vidik zdravja, da si človek prizadeva za skupno srečo vseh.

S01_1849.jpg

Na začetku obravnave skupaj s stranko skušam vzpostaviti vpogled v njeno ali njegovo telo. Resnično le vsak sam čuti svoje telo. Glava hoče eno, telo nekaj drugega. Solidaren, nesebičen vzajemno varovalni mehanizem. Občutljivejši ljudje imajo ostrejšo zaznavo, kaj se z njimi dogaja in zato se hitrejše prilagajajo. So kot voda, ki ima skrite moči spomina in očiščevanja. Masaža skuša te sposobnosti iz telesa samo izvabiti. Svoje napetosti moramo popustiti. Lahko bi temu tudi rekli: izpovej, da zmagaš. Za vse nas, ki se ukvarjamo z nudenjem pomoči, pomeni, da smo za stranko prisotni in ji nudimo varnost v obravnavi. Izhajamo iz stališča, da je celo naše telo elektrika, ki ima lahko prevodne signale ali pa uporne kratke stike in izgube. Telo si predstavljam kot ladjo, ki jo obkrožajo sile okolja. Dokler plujemo kot na oljnem filmu, je obilo volje, drugače je treba zamenjati okolje, medije in tudi tehnološko odvisnost, zlasti, ko gre za bolezni. Preventivno je za zdravje pomembno, da se ne silimo v kakršnakoli pretiravanja. Od prenajedanja, dokazovanja in pretirane spolne aktivnosti.

Za večino je masaža predvsem sprostitev ali nuja, če se nam kje kaj »zatakne«. Kaj pravzaprav masaža povzroča v našem telesu?

Vsakdo je vreden masaže. Čar masaže je prisotnost, dih in naklonjenost stika. Ker masaža je hkrati podpora in potisk, da človeško bitje osvobodi pretvarjanja, jeze in strahu ter pričakovanj. Naše telo doživlja impulzivne motnje, zlasti v prevodnikih živčevja in limfe. Za dobro delovanje potrebujemo namreč navdušenje, ki napaja dušo in ne dušenje, kar lahko razberemo že iz samih besed. Po duši smo svetlobna toplotna bitja. Bit pomeni, da nam srce bije za nekaj. Masaža ima nekaj skupnega s kruhom, ki ga mesimo, da nas hrani.

Zakaj ste se med različnimi oblikami zdravstvene preventive odločili za masažo?

Največ mi pomeni, da delam na področju, kjer se ne prepira in zapleta, ampak se vsak vklopi z dobro voljo. Ljudem pomagamo na najbolj direkten način, da bolje zadihajo in spet najdejo svoj mir. Delo na področju masaže hkrati vključuje izvirnost. Na pot masaže kot poslanstva mi je pomagala soproga, ki me je spodbudila k temu razvoju. Masaža je zame kot pripoved, maža, sporočilo mase, zgradbe in sestave telesa, ki pravi: "Ukvarjaj se z mano, sprejmi me, podaj mi roko." Telo nas ne muči, ampak uči. Ponuja nam objem, moč čiljenja, zdravljenja in navezave stika ljubezni ali druženja. Nekateri se tudi na masažni mizi upirajo pomoči, še najbolj tisti, ki imajo težave s srcem. Namen obravnave je, da samega sebe občutiš, da zmagaš, zadihaš bolje in polnejše in v navdušenju, da si želiš varnosti, čvrstosti in dogodivščin, ki jih sproža dotik iz lastnega srca. S celostno obravnavo si prizadevamo vzpostaviti zadovoljstvo in upanje, smisel do življenja.

Pri svojem delu spoznavate širši krog ljudi. Imamo največ težav zaradi pretiranega sedenja, prehrane, stresa ali vsega naštetega skupaj? 

Nič ni krivo samo po sebi. Primanjkuje nam vztrajnosti, vaje in duhovnosti. Dobro bi bilo, da bi si privzgojili zavestno zaporedje kretenj, ki nas razbremenjujejo. Če se na primer spomnimo na obredno branje Judov, so v stalnem gibanju, podobne kretnje poznajo tudi druge kulture. Običajno je tako, da delamo s telesom eno, z mislimi pa smo nekje drugje, na paši. Pomembno je zlasti kako in nato kaj ter koliko v določenem življenjskem obdobju pojemo. Ne jejmo, kar utruja, le budi. Vse to moramo zares izvesti, kajti zgolj domišljija je premalo. Človeško telo, ki je večinoma vodnato in živi v nihanju ter vibracijah vode nam omogoča kar najbolj ljubeče, naklonjeno bivanje na Zemlji nas svetlobno-dihalnih bitij. Izpustimo in izločimo stresne dejavnike, imejmo mero in ne kritizirajmo. Stres je za strest, tu ni dvoma, skakati, zibati se je treba, kot tudi klečati. Izrečemo lahko molitev ali želje srca preden gremo spat. Vsakdo ima dar pomagati, če le ni naperjen proti vsemu.

Slovenija ima ogromen potencial lepega, tudi nimamo zelo grdih kletvic. Izhajamo iz mirnega, vodnatega okolja. Zakaj si torej otežeujemo sobivanje? Domene in določila raje spoštujmo, se imejmo radi in ne silimo se z nečim, česar nimamo. Uporabljajmo čutilo ljubeznivosti in naklonjenosti. Kar ustvarimo v tem prostoru, je veliko vrednejše od tega, po čemer hrepenimo. Torej dajmo prednost domačemu trgu, ker drugače se bomo zadušili od poplave tržne napihnjenosti, manipuliranja in ponosa. Pri nas bi si lahko vodo in elektriko uredili bolje in ceneje ali zastonj.

Po vašem mnenju kakšne lastnosti naj ima dober maser? Kakšno vlogo ima pri tem njegova izobrazba?

Izobrazba je učinkovita z značajem prijaznosti. Dober maser je najprej hvaležen za svoje delovanje, služenje, nudenje pomoči in sprostitve. V to daje sebe in dela na tem, da je bolje. Zna opazovati, spraševati in biti ustrežljiv, odseven ali jasen v mnenjih in določilih. Vreden mora biti zaupanja in žilav, se pravi čvrst v značaju in bister v glavi, da zna sproti breme spustiti. Da nadomesti skrb z vedrino in s humorjem.

Ugotavljam, da svoj delovni značaj v povezavi s telesom izoblikujemo do štirinajstega leta, dodatno nas skali okolje bivanja. Če se do takrat naučimo delati, sprejemati in dajati, to ohranjamo. Izobraževanje, ki zateguje, povzroča togost in omejuje vživetje ter ostrenje zaznave, prinese samo en kup praznega vedenja.

Kateri je preventivni nasvet za zdravje, za katerega menite, da bi bilo dobro, da ga izve več ljudi?

Izpustiti iz sebe zadrževanja, skrbi, bes, strah, hitenje, užaljenost in zastalost. Učiti se opazovati, narediti korak in dih, kot bi bil prvi, izjemen in vreden smisla življenja tukaj, zdaj zase, vase, nase in za drugega. Da veselje obudiš in srečo, s pripravljenostjo srečanja zaživiš. Ob tem gojimo zaupanje v svoje sposobnosti in svojo posebnost, ki je del celote, kjer drug drugemu pomagamo. Da za živeti, se je treba zavzeti, imeti se rad, še in še verjeti. Vsakdo je v sebi že bil zlagan, nemočen in zmedenih misli v fazi tesnobe, tiščanja, onemoglosti, šibkosti in v obžalovanju. Priznanje, kako pristni, trdni, spontani smo takrat, ko se zatem damo v roke v gibanju sebe ali maserju. Tako z novo toploto in dihanjem preženemo, premagamo zastoje, da telo ne teži k težavnosti, ampak samo k začasni teži, ki jo samo bolje prekrvavimo z lepim početjem, naravnavo, stikom, gibanjem. Novo, četudi izrojeno, rakasto tkivo je priložnost spoznanja, sprejetja ter naloge za pozorno in odgovorno ravnanje. Kakor tudi ukvarjanje s seboj na nivoju: "Ne ubij in 'pusti hudiča pri miru', saj je on samo opomin. "Ravnaj z njim, kot bi to bil nov partner, ki potrebuje nežnost, prijaznost in spremembo okolja. Preseli se, zavzemi nove navade, običaje, hranjenje in druženje in gibaj se lahkotno, zmerno, z netrpečim izrazom na obrazu. Moli, mantraj, prosi, se gibaj in imej ustvarjalno nalogo načrtovano. Izvajaj jo po delčkih, ki prehajajo počasi v celoto. To podari z veseljem za skupno zadovoljstvo. To je dar.

Zatorej navadimo se prositi, ponavljati, biti prijazni, ustrežljivi, si upati vzpostaviti stik, se ne zadrževati, tudi pri refleksih npr, zehanja, prdenja, velike potrebe in svet se ne bo tako zatikal in brcal, preiskoval v temi, preteklosti, nezmožnosti in negotovosti. Nihče ni popoln, četudi je redoljuben, natančen, discipliniran in nenadomestljiv. Složnost dela daje duševno, čutno spiritualno vibracijo svetlobnih in zvočnih krasnih ureditev, simfonij, pravih občutkov pripadnosti in vloge obstajanja.

Slovenija ima tradicijo skrbi za zdravje. Zdaj pa odkrivamo tudi pozabljena izročila naših prednikov. Prihajate s tolminskih koncev, kjer so domačini nekoč poznali samomasažo kot ukrep zdravja?

Krasna si hči planin, pravi Simon Gregorčič. Lepo je živeti v tem prostoru, ker je v njem vse čarno. Tolminsko ima ime po tolmunih, to so naravni bazeni za utrjevanje telesa, skratka naravne hidromasažne kadi. Tolmin ali Tmin ima svojo kotlino kot opomin, da ni vredno biti zadržan, kljub temu, da je življenjska lepota minljiva. Pa tudi svetlobo, Atilo, toploto, prostor, piramido in Kozlov rob. Ljudje s teh koncev imajo veliko željo po gibanju, zato so že od nekdaj hoteli svoje okolje narediti neutesnjeno, povezano, razbremenjeno potreb in zlasti izmišljotin človeške narave. So zelo trezni in takšen je tudi njihov dialekt. Prihajam iz Volč, Uč, torej sem učen in na "uč" iz "doorštka", vrat, kar je ime naše domačije, kjer se živi vsem na očeh. Masažo so tam z gladenjem in gnetenjem ali »štreglanjem« nudili domačim živalim, od katerih so bili odvisni: kravam, konjem, volom, kozam in ovcam. Kajti veriga preživetja v prehranjevanju je imela pomen. Zase so domačini skrbeli tako, da so si zgnetli ali zmečkali stopala, dlani, vrat in se stiskali. Skratka ukrepali so učinkovito. »Žaube« oziroma zeliščna mazila so del tega prostora, o čemer je pisal tudi France Bevk. Slovenski prostor bivanja ima visok potencial energetskih dimenzij, zato ima veliko modrih ljudi in starih duš. Vsak ima priložnost, da gre sreča pamet in se strezni, da rad dela dobro. 

Žilav biti, bistre glave, trdne postave in nagajiv, živ, predihan in nagel, to so bile vrline, ki so pečat stikov z naravo v tem prostoru, kjer ima vse svoj namen. Starejši ljudje v tolminskih koncih še danes pravijo, »dihi zame«, kar pomeni, da se oseba usede zraven opešanega in mu s svojo prisotnostjo in dihanjem pomaga. Vse vmes je, kot so v drugih časih že rekli, v božjih rokah in naklonjenosti, milosti. Se pravi ne razmetujmo bogastva, ki ga imamo v sebi in smo tu z razlogom, ker nikjer nam absolutno in univerzalno ne bo lepše. Nikoli nismo sami, če se seveda potrudimo, da nismo sebi v nadlego.

Klik na Zelena trgovina, je podpora neodvisnemu mediju. Hvala.

Zdravo Slovenija 3-18 reciklirani.jpg
Goldman Sachs: Učinkovito zdravljenje se ne splača

Goldman Sachs: Učinkovito zdravljenje se ne splača