Categories

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more


Authors

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more
Medicina ni ena, sta dve: za revne in bogate

Medicina ni ena, sta dve: za revne in bogate

»Ker sem milijarder bom imel boljši dostop do medicinske oskrbe ... dočakal bom 160 let, bom del razreda nesmrtnih vladarjev (smeh)«.

Izjava nekdanjega vodilnega na Facebooku, milijarderja Seana Parkerja v centru za raziskovanje raka Axios. Očitno Parker ni zaskrbljen zaradi raka. Rak ne bo obubožal njegove družine, njega pa primoral na rutinsko kemoterapijo in smrt zaradi  socialne bede. Milijarder Parker je osnoval Center za imunoterapijo raka. Njihova prva povezava so proizvajalci zdravil in laboratoriji. Glede na to, da so slabi življenjski pogoji tisti, ki prepogosto vplivajo na obolevnost z rakom, je pomenljivo, da nikogar od bogatašev ne zanima, kako se ljudje prebijajo iz dneva v dan? Raje kot dostojno plačilo in zdravo okolje zdravilo v škatlici? Zanesti se na rahločutnost milijarderjev bi bilo zares naivno. Parker namreč priznava, da so za uspeh svojega početja na Faceboku izkoristili ranljive točke človeške psihe. »Mi se tega zavedamo in kljub temu smo to storili.«

Napovedi Parkerja kažejo na to, pred čimer želijo številne vlade prebivalcem zatiskati oči: odkar so zasebna podjetja vodilna sila na področju razvoja medicine, šteje zgolj denar. Parkerju se je poleg omenjene napovedi, zahotelo še pojasnitve, da, ko bodo milijarderji živeli še sto let – šele takrat bomo izvedeli, kaj je to nepravična delitev bogastva. Kot so zapisali v reviji Time, je marsikomu jasno že zdaj: trije milijarderji v ZDA imajo več denarja kot 160 milijonov ostalih prebivalcev skupaj.

Revni kot poligon znanosti

Visoka znanost, ki ji zaupamo, da bo odprta, kritična in humana, vedno znova zatre dostojanstvo tistih, ki nimajo vzhodov družbenega vpliva. Torej niso bogati. Ameriška akademija znanosti je v svoje vrste sprejela Napoleona Chagnona in požela ogorčenje antropološke stroke.

Chagnon je namreč v svojih delih prebivalce amazonskega pragozda označil za »divjake, nagnjenje h kroničnemu vojskovanju«. Zanimivo bi bilo Chagnona vprašati, kaj je potemtakem ameriška vojska?

Kaj pomeni za vrhunsko znanost, ko profesor psihiatrije Charles A. Morgan III z Univerze Yale organizira medicinski center, z namenom, da se posebne enote ameriške vojske »izobražujejo« izključno z zaslišanjem nebelih migrantov? Predlagal je, da na njih vadijo »tehnike«, kar je v grobem nasprotju z medicinsko etiko. So socialno ogroženi za znanost zgolj poligon za testiranje?

Za bogate nesmrtnost, za revne cepiva

Če bodo bogataši deležni najnovejših medicinskih dognanj, je za navadno rajo še vedno na sporedu predvsem cepljenje. Vendar ne zgolj to, da se vsiljuje cepljenje kot najcenejšo zdravstveno preventivo, kot je na primer cepivo proti HPV, poleg tega se uvaja nova socialna politika. Deklice, ki se bodo cepile, tako so si domislili snovalci medicinske strategije, bodo potrebovale obisk ginekologa glede raka le trikrat v življenju?

Luc Montagnier, Nobelov nagarjenec in profesor dr. Henri Joyeux, z mednarodno nagrado na področju zdravljenja raka, opozarjata na netransparentnost na področju cepiv in nadvlado proizvajalcev. Novinarji, je zapisal Joyeux na Facebooku, si ne upajo napisati tega, kar jim pove, čeprav se z njim strinjajo. Tudi profesorju Joyeuxu želijo, kljub temu da ni proti cepivom, vendar opozarja na hude napake, odvzeti možnost opravljanja dela na področju raka.

Aktualni članek člana uredništva British Medical Journal Petra Doshija razkriva pomembno vprašanje glede cepiv v sodobnosti: Ali promociji cepiv prikrito diktirajo donacije proizvajalcev in ne odprta in kritična znanstvena debata?

Nedvomno bodo mnogi želeli pogumne znanstvenike zasmehovati kot številne visoko izobražene starše, ki jih skrbi diktat industrije. Tudi zdravniki so v tem sistemu primorani, da  delujejo kot prodajalci mrežnega marketinga.

Se bodo tudi otroci, ki se zdaj borijo s številnimi ovirami, lahko pohvalili, da bodo dočakali 160 let kot Sean Parker?

V ZDA je 5, 2 milijona otrok z motnjami pozornosti (ADHD), 5 milijonov otrok z učnimi težavami, 2, 2 milijona otrok z napadi tesnobe, 16 milijonov otrok, ki so doživeli različne oblike trpinčenja, 1, 4 milijona otrok z depresijo, 1, 2 milijona otrok z motnjami avtističnega spektra in 1, 2 milijona otrok, ki so brezdomci.

Morda tako hudih zdravstvenih težav številnih otrok ene najbolj razvitih držav na svetu ne bi bilo v takšnem obsegu, če bi otroci poznali zdravje ne zgolj iz epruvete?

S klikom na oglas podpirate neodvisni medij. HVALA!

Foto: Pixabay

 

Galina Yatsko dr. med: »Paraziti v človeku imajo radi sladko«

Galina Yatsko dr. med: »Paraziti v človeku imajo radi sladko«

Vsaka zase ždimo kot ugasle kresnice

Vsaka zase ždimo kot ugasle kresnice