Categories

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more.


Authors

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more.
Narcistične osebnosti vladajo znanosti?

Narcistične osebnosti vladajo znanosti?

Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Piše: Valerie Kochmann

Resnično stanje v znanstvenem okolju spominja na spletkarsko serijo Hiša kart, pravi imunolog prof. dr. Bruno Lemaitre iz švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo (EPFL). Svojevrstno analizo je Lemaitre nedavno predstavil na londonskem Inštitutu za medicinske znanosti (MRC).

Narcizem v znanosti je Lamaitre raziskovalno predstavil v knjigi An Essay on Science and Narcissism (2015). Povod za knjigo sega v leto 2011, ko je njegov nekdanji nadrejeni sodelavec imunolog dr. Jules Hoffman, prejel Nobelovo nagrado, in pri tem zamolčal velik delež znanstvenega dela Lemaitreja.

Avtor knjige ugotavlja, da je znanost postala žrtev splošne »narcistične krize«, ki se vrti okoli tekmovanja za socialni status. V tehnokratskem svetu, prodorna in pionirska znanstvena odkritja niso več popotnica do akademskega vrha. Uspeh pogojuje tudi bleščeč medijski profil, usmerjena objava člankov ter preračunljivi stiki z akademskimi kolegi.    

Lemaitre ugotavlja, da narcisi niso enakomerno razporejeni v znanstvenem okolju, temveč usmerjeni na prestižna znanstvena področja in laboratorije, kot so Pasteurjev inštitut, Rockefellerjeva univerza in Inštitut Crick v Londonu. Sumi, da je prav imunologija v preteklosti privabljala narcistične osebnosti, danes pa je njihovo področje verjetno polje nevroznanosti.

Individualizem in z njim povezane narcistične osebnostne poteze so nekakšen sodobni globalni trend. Zasledimo ga lahko tudi v politiki, modi in filmski industriji. Vendar je narcizem, pravi Lemaitre, posebno sporen v znanosti, ker lahko vpliva na znanstveni proces. V tem pogledu je potrebno (pre)vrednotiti objektivnost sodobnih znanstvenih člankov, knjig in priznanj.

Tehno-birokratska preobremenjenost je danes torej realnost znanstvenega sveta. Takšno okolje je pisano na kožo manipulativnim posameznikom, ki delujejo po principih Machiavellijevega Princa.

Generacijsko povečanje narcizma

Podobno kot Lemaitre, tudi druge študije ugotavljajo porast narcizma v poslovno-univerzitetnem okolju. Večletna študija psihologinje dr. Jean M. Twenge s sodelavci je zasledila kar 30 odstotni generacijski porast narcizma med študentsko populacijo.

Zanimiva podrobnost je, da je manjše število žensk v akademskem svetu morda vzročno povezano z izhodiščno predpostavko, kajti za ženske naj bi bila značilna nižja stopnja narcizma v primerjavi z moškimi. 

Dr. Erica Hepper, psihologinja iz univerze v Surreyju, pravi, da je narcizem grandiozna zaverovanost vase ter egocentrično iskanje moči ter pozornosti. V poslovnem svetu narcistični ljudje prehitevajo, tiste, ki so po naravi bolj skromni. S tem se delno strinja tudi Lemaitre, ko pravi, da ti »bombastični« posamezniki lahko uspešno promovirajo znanost v političnem in javnem svetu, a zaključi, da menedžersko taktiziranje v splošnem ni nujno najbolje za znanost.

 Astrofizik Dr. Lord Martin Rees se s tem ne strinja, meni, da je med znanstveniki veliko različnih osebnostnih profilov ter, da je zagotovo manj narcističnih osebnosti med »piflarji«, kot med umetniki. Tudi dr. Bob Lanza, ameriški znanstvenik s področja raziskovanja matičnih celic, je prepričan, da je visoka stopnja samozavesti značilna ter včasih tudi pomembna za znanost.

Kakorkoli že, če slučajno srečate narcistične osebe v znanosti, vam Lemaitrov svetuje, da ne nasedate njihovemu socialnemu šarmu in navidezno dobrohotni radovednosti.

Najvišja stopnja alarma v angleškem zdravstvu

Najvišja stopnja alarma v angleškem zdravstvu

Druga DNK mama – otroci treh staršev

Druga DNK mama – otroci treh staršev