Categories

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more.


Authors

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more.
   Ajurveda: Smo bolj inteligentni od narave?

Ajurveda: Smo bolj inteligentni od narave?

Ajurveda je celovit medicinski sistem.

Ajurveda je celovit medicinski sistem.

Dr. Somit Kumar o znanstvenih vidikih ajurvede in pogostih zmotah.  

 

Kakšen je vaš motiv, da predstavljate ajurvedo v Evropi?

Moj namen ni zgolj, da odprem ajurvedsko kliniko in prodajam zdravila. Zanima me predvsem znanstveno sodelovanje pri raziskavah, to je bil tudi povod mojega prihoda. Leta 2013 sem začel delati na projektu, ki raziskuje diabetes z Univerzitetno kliniko Pauls Stradiņš v Latviji. Ravnokar smo dobili tudi potrjen projekt z Univerze v Milanu, kjer se bomo ukvarjali z Duchennovo mišično distrofijo (DMD) v povezavi z ajurvedo. Institucija s katere prihajam The Ayurveda Pharmacy ima izkušnje s takšnim sodelovanjem. Leta 1977 je sodelovala s Svetovno zdravstveno organizacijo, ki je podprla obsežno raziskavo o revmatoidnem artritisu in ajurvedskem zdravljenju. Leta 2009 je študijo za isto bolezen podprl državni institut za zdravje iz ZDA.

Predavanje dr. Kumarja.

Predavanje dr. Kumarja.

Kaj je po vašem mnenju najbolj popačena predstava o ajurvedi?

Najpogostejša predstava je, da gre za nekakšno zeliščarstvo in ne celovit medicinski sistem. Zelišča so del ajurvede, na primer triphala deluje zaradi alkaloidov in flavonoidov in tako dalje. Vprašanje, ki se postavi, je, ali deluje zdravilna rastlina na določen način le zaradi teh sestavin? Posamezna rastlina ima veliko sestavin, ki so med seboj povezane. Zdi se, kakor, da se odvračamo od kompleksnosti narave. Ajurveda ne pristaja na redukcionizem, telo obravnava kot odprt in celovit sistem. V biologiji se pogosto obravnavajo sistemi, ko gre za preizkušanje zdravil, pa ni več govora o sistemih. Če bi bil sedanji način preizkušanja zdravil zelo učinkovit, bi lahko uspešno zdravili presnovne bolezni, raka in podobno. Vendar razen pri antibiotikih ne moremo govoriti o zares učinkovitih zdravilih za bolezni, ki so posledica načina življenja. Ajurveda si kot znanost zastavlja temeljno vprašanje o nastanku, začne z evolucijo, lahko rečemo z Darwinovo teorijo. Predstavlja vzporedno metodo razumevanja človeškega organizma.

Omenili ste podporo ajurvedskim raziskavam o revmatoidnem artritisu. Je to le zato, ker zahodne raziskave niso imele predvidenega učinka?

Evropska zveza za integrativno medicino je leta 2012 našo raziskavo o revmatoidnem artritisu izbrala kot najboljšo. Rad bi poudaril, da ajurvedska medicina pri zdravljenju ni osredotočena le na posamezno kemično sestavino. Kemična sestavina iz izbrane rastline je le učinkovit medij, preko katerega ajurveda prenese miselni proces. Naša raziskava je potrdila, da so zelišča le del procesa, gre za paradigmatski premik. Ajurveda ni naključno ugotavljanje učinkovin v rastlinah ali brskanje po farmakopeji in le predpisovanje zelišč pacientu. Ključne so osebe, ki posredujejo znanje o ajurvedi, sicer uporaba zelišč ne bo prinesla ustreznih rezultatov. Če oseba, ki zdravi nima poglobljenega znanja o ajurvedi, potem ne moremo zagotoviti uspeha. V tem je ključ, zakaj se ajurveda tako težko znanstveno vrednoti po zahodnih parametrih. Metodologija raziskave se mora prilagoditi konceptu ajurvede, potem bodo tudi rezultati drugače primerljivi. Mi vrednotimo na podlagi prakse in ne prakso na podlagi dokazov o učinkovitosti. Menim, da le na na ta način lahko ustrezno vrednotimo ajurvedo.

Dvojno slepi klinični poizkusi so bili deležni utemeljene kritike s strani medicinske antropologije, prav zaradi možne neetičnosti in izključevanja. Pogosto prezremo kulturne vplive na znanost – zahodna medicina se usmerja na patologijo, ajurveda pa je znanost o življenju.

Tako je, ajurveda je znanost o življenju, ne znanost o zeliščih. Uporabljamo termin celostnega sistema medicine, ker zajema tako diagnostiko kot prakso. Ne smemo pozabiti na močno filozofsko ozadje ajurvede, na katerem sloni. Tradicionalni spis o ajurvedi se ne začne s tem, katero zelišče naj uporabim za določeno težavo, ampak z vprašanjem »Kdo sem jaz? Kako sem se razvil?« Tisočletja nazaj je ajurveda prepoznavala različne vrste življenja v rastlinah, živalih in ljudeh, kakor opisuje prvo poglavje besedila Charaka Samhita. Ajurveda ni bila nikoli sprehod po gozdu in preizkušanje zelišč. V Indiji v ljudski medicini uporabljajo več kot 6000 rastlin, vendar jih je v ajurvedski farmakopeji le okoli 1500.

Kako komentirate, da ajurvedska farmakopeja iz leta 1990 zahteva nove standarde pri izdelavi zdravil, iz proizvodnje manjših serij je šla na industrijsko raven?

Novi standardi so lahko v nasprotju z osnovnimi principi ajurvede, hkrati pa tudi priložnost za redefinicijo ajurvede. Nova pravila so nam v korist, ker se lahko posvetimo osnovam – torej osebni obravnavi in individualno pripravljenim zdravilom. Industrijsko narejena zdravila pomenijo, da se predpisujejo po diagnozah, da ne gre več za miselni proces. Vendar je tako, da mora biti zdravnik gonilo spremembe, ne le zdravilo. V ajurvedi ne obstaja paracetamol za vročino, ker ima vsak človek vročino zaradi različnih vzrokov, zato predpisujemo sestavljena zdravila, ki niso le kemične sestavine, temveč kompleksni sistemi.

Sodobne farmacevtske družbe sprašujejo, katera sestavina zdravilne rastline je najbolj učinkovita. Vendar to je nemogoče natanko določiti, ker je sestavin v rastlini stotine, te se različno odzovejo v vsakem telesu. Rastline so celoviti sistemi. Ali vemo koliko molekul in kemičnih sestavin je v našem telesu? Nemogoče je vedeti, koliko natanko, zato menim, da je potrebno upoštevati, da se rastlina kot enako celovit sistem povezuje s posameznim telesom.

Vse več kirurgov opozarja, da bi že samo s prehrano lahko preprečili številne obsežne operacije. Kakšno je stališče ajurvede do kirurgije?

Shalya Tantra v ajurvedi obravnava odstranjevanje tujkov (shalya) in nepravilnosti, ki zahtevajo kirurško obravnavo. Ta veja ajurvede je primerljiva s sodobno kirurgijo. Ajurveda zagovarja, da je vsak organ v našem telesu potreben, ni nepomembnih ali odvečnih organov. Ob bolezni se zato najprej išče konstitucijski oziroma metabolični vzrok. Kirurgija v ajurvedi se specializira predvsem za različno obravnavo travmatskih poškodb, ne za odstranjevanje organov. Morda za kakšen organ ne vemo, kaj je njegov pomen, ampak naša evolucija je bila zapletena in dolga. Seveda, če je ogroženo življenje, se uporabi vse kirurško znanje, to je pravi integrativni pristop v medicini.

Kakšno je stališče ajurvede do preventivnega odstranjevanja organov, na primer histerektomijo?

Opažamo precej posegov histerektomije pri ženskah v pred menopavzo v primeru fibroidne maternice. Vendar je posledica tega posega lahko osteoporoza in avtoimunske bolezni. Postavlja se vprašanje, ali je ta poseg optimalen pri vseh opravljenih operacijah.

Zakaj ste se vi odločili za interdisciplinarnost v ajurvedi?

V Latviji trenutno raziskujem za doktorat v molekularni biologiji. Pogosto dobim vprašanje, zakaj delam doktorat na področju biologije in ne medicine. Charaka Samhita v prvem poglavju poudarja, da se mora ajurveda vedno posodabljati in kontekstualizirati. Kajti sam tekst je pravzaprav simpozij med različnimi učenjaki, ki so prihajali iz različnih okolij. Gre za zelo napreden metodološki okvir, že tako daleč nazaj. Med drugim je tudi to razlog, da sem izbral doktorat na področju biologije, ki sodi med osnovne znanosti in ne med uporabne znanosti kot je medicina. Kajti ajurveda je tudi osnovna znanost, saj si prizadeva za razumevanje narave na povezovalen način. Narava je bila tista, ki je ustvarila našo inteligenco, zato smo težko bolj inteligentni od narave. Ajurveda pojasnjuje, zakaj lahko težava kot je zaprtje vodi do kapi. Ajurvedski zdravnik vam pove, da je začel nastajati vzrok za kap pred desetimi leti. Lahko se seveda iz tega norčujete, vendar ima izjava smisel. Vsaka molekula v našem telesu je povezana, zato se tudi najmanjša sprememba v telesu odraža na celoti. Naše telo ne more delovati drugače kot narava, saj vemo, če vržemo v vodo kamen, bodo nastali valovi, ki bodo dosegli obalo.

Kakšna je vloga zdravnika in terapevta v ajurvedi?

Za uspešno zdravljenje so potrebni štirje stebri: zdravnik, terapevt, zdravilo in bolnik. Terapevti v ajurvedi običajno izvajajo različne masaže in imajo sočuten odnos do bolnika. Vsak od stebrov zdravljenja ima svojo vlogo in odgovornost, pomembno vlogo ima tudi bolnik. Včasih je veljala etika, danes imamo pravila in smernice, ki naj bi nadomestile lastna spoznanja. Kar se več kot očitno odraža tudi v poučevanju ajurvede. V preteklosti je sprejemni izpit za zdravnika potekal pol leta, v tem času je učitelj preveril ali gre dejansko za predanega in sposobnega kandidata, ki je zmožen razumevanja izven dualnosti. Za ajurvedskega zdravnika so bili zahtevani visoki etični standardi, danes je drugače – sprejemni izpit se piše tri ure.

Lahko ajurvedski zdravniki pijejo alkohol in kadijo?

Kajenje v principu ni neetično, odvisno kdaj in kaj kadite. Ajurveda je kot filozofija zelo napredna in se ne omejuje na to, kar danes poznamo kot hinduizem, ajurvedska besedila razpravljajo tudi o prednostih in slabostih govejega mesa. Kot znanost ajurveda razpravlja o vsem, ker gre za zavesten pristop k razumevanju vsega. V skladu z ajurvedo je vse lahko terapevtsko, odvisno kdaj in kako to uporabimo.

Kako je z uporabo zdravilnih rastlin v ajurvedi, je bolje, da so lokalne ali indijske?

Terapevtski učinki zdravilnih rastlin so področje moje stroke. Ugotavljam, da je v vzhodni Evropi okoli sto zdravilnih rastlin podobnih tem, ki jih uporabljamo v ajurvedi. Preučujem njihovo delovanje in jih skušam uporabiti v terapevtskih postopkih. Ajurveda seveda priporoča najprej uporabo lokalnih rastlin, vendar drugih ne izključuje. Na primer v besedilih je omenjena likoricija, ki ne raste v Indiji, temveč v Iranu. Zavedati se moramo, da v času nastanka pomembnih tekstov Indija ni bila država v današnjem pomenu. Kot sem že omenil, je najpomembnejše besedilo ajurvede simpozij, kjer je sodelovalo 27 različnih strokovnjakov, gre za miselni proces heterogene skupine ljudi, ne zgolj posameznika. Simpozij je potekal v Himalaji in njegova prednost je inkluzivnost, ki daje prednost tako lokalnemu kot medkulturni izmenjavi. Ponavljam, ne pozabimo, da je zdravilna rastline le orodje zdravljenja, bistvo je miselni proces. Zanj glede na geografske okoliščine uporabljamo različne rastline. Prav zato je proces, kako se izobražuje ajurvedski zdravnik, tako ključnega pomena. Materia Medica je sekundarnega pomena, način dela je primaren.

Gensko spremenjena soja v Braziliji: »Ni več poti nazaj.«

Gensko spremenjena soja v Braziliji: »Ni več poti nazaj.«

Naše zdravstvo ali kako so me danes razčlovečili

Naše zdravstvo ali kako so me danes razčlovečili