Categories

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more.


Authors

archive Block
This is example content. Double-click here and select a page to create an index of your own content. Learn more.
"Črna magija" - od vedeževalk do znanosti

"Črna magija" - od vedeževalk do znanosti

Pixabay

Pixabay

 Komentar antropologinje Eve Podlogar na temo črne magije. Področje je preučevala za diplomsko delo Kulturna percepcija magije v sodobni družbi: percepcija magije v black metalski subkulturi (2012).

»Gospa mi pove, da je pri vedeževalki izvedela, da je pod vplivom črne magije; nanjo naj bi delovala nevoščljiva soseda. Ker je prepričana, da je vzrok njenih težav in bolezni prav to, ji dejansko primanjkuje 'energije', počuti se depresivno, obhajajo pa jo tudi maščevalne misli,« tako je komentiral na Facebooku znani slovenski karmični diagnostik in bioterapevt Marjan Ogorevc, ki ga večina pozna kot nekdanjega trenerja olimpijca Primoža Kozmusa.            

Praktični opis črne magije, ki ga poda Ogorevc seveda drži. Smiselno pa je tudi črno magijo postaviti v antropološki in zgodovinski okvir. Delovanje in sprejemanje magije v različnih časih in krajih ni enoznačno. Razdelitev magije na belo in črno pa predstavlja pomemben trenutek v zgodovini magije.

Magija izven črno-bele razdelitve

Magijo delimo na belo in črno, pravi Ogorevc, že sâmo poimenovanje nam pove, da s prvo prikličemo nekaj dobrega. Kot kažejo različne raziskave, to ni univerzalno pravilo. V Mezopotamiji je bila magija dojeta izven tega barvnega kot tudi vrednostnega predznaka. Takrat je bila najmočnejša narava in najpomembnejši namen magijskih ritualov je bil poskus pomiritve in tudi obvladovanja te skrivnostne sile.

Delitev na dobro in zlo se je pojavila s perzijskim zoroastrizmom. Definirali so vrhovno božanstvo Ahura Mazda, ki je poosebljal vse dobro (lepe misli, lepe besede, lepa dejanja) in naj bi bil nadrejen svojemu zlobnemu dvojčku Angra Mainyuju. Zoroastrizem obenem predstavlja začetek institucionalizacije religije, hkrati pa se je pojavil tudi pregon 'neverujočih'. Vzpostavljen sistem – čaščenje in verovanje v dobro bitje, ki presega psihofizične ovire – se po poseganju v nadnaravno ni prav dosti razlikoval od magije. Zato Ogorevčeva navedba, da je verovanje v Boga, sprejemanje božanske volje in molitev Cerkev postavila nasproti magiji, ne predstavlja vseh raziskovalnih ugotovitev.

Magija in čarovništvo

Črna magija je s čarovništvom povezana tako, kot je čarovnica s svojo metlo. Z izjemo zlih pogledov Ogorevc pravzaprav omenja vse ključne elemente srednjeveškega čarovništva: zle misli in psihofizično ranljivost, ki omogoča poškodovanje človeka preko čustev. Ogorevc povzame osnovno psihološko načelo za temi principi na primeru naključne gospe, ki v trenutku, ko, kot pravi bioterapevt, verjame, da soseda pogubno vpliva nanjo, ustvarja škodljivo energijo, pri tem pa niti ni pomembno, ali je resnično pod vplivom magije.

Kar je podobno obtožbam v procesih, kjer so mučili in sodili »čarovnicam« v srednjem veku. So ljudje dejansko verjeli, da gre za čarovnice? Javnost je, razen v najbolj odmaknjenih podeželskih območjih, vedela, da gre dejansko zgolj za uveljavljane določene družbeno-politične hierarhije, ugotavlja zgodovinar Edward Bever, v Realnosti Čarovništva (Realities of Witchcraft and Popular Magic in Early Modern Europe).

Francoski sociolog Marcel Mauss je v začetku prejšnjega stoletja ugotavljal, da magija ni nekaj preživetega, ampak, da gre za socialni pojav, značilen za vse družbe. Posebej se magija uporablja v osebne namene. Mauss je magijo povezoval z družbeno močjo, poudaril je, da je zelo pomembno ne le kaj izvajalci mislijo, da počnejo, ampak tudi to, kako neposredna okolica vrednoti njihovo početje.

Znanost izhaja iz magije

Vse ideje, ki so se kasneje udejanjile v znanosti, izhajajo prav iz področja magije, meni Mauss. Po njegovem mnenju je prav verjetje gonilo različnih poizkusov. Vprašajmo se ali bi letalo lahko bilo izumljeno, če bi samo mehanično izvajali poskuse, ne da bi verjeli, da bodo nekega dne ljudje lahko potovali po zraku?

Takšnim pogledom po navadi nasprotujejo evolucionisti, ki že stoletja zagovarjajo, da je razvoj potekal od magije preko religije do znanosti, in to ne samo časovno, ampak tudi vrednostno. Magijo je na takšno najnižjo stopnjo postavil vpliven antropolog George J. Frazer. Ni odveč omeniti močnega odmeva vatikanskih doktrin v takšni misli, kar poudarjajo tudi kritiki takšnega pristopa.

Bolj kot glede tehnologije, je jasen prenos magije iz antike preko renesanse do sodobnosti. Italijanski renesančni misleci so na podlagi raziskovanja antične alkimije, astrologije, filozofije in ostalega, tlakovali razvoj humanističnih ved. Sigmund Freud je na podlagi preučevanja renesančnega gradiva, predvsem antičnih mitov, postavil temelje psihologije. Še več, magija, ki jo je renesansa prenesla naprej, je služila za temelj vzpostavitve psihološkega vladanja množicam, piše romunski zgodovinar religij Ioan P. Couliano v knjigi Eros in Magija (Eros and Magic in the Renaissance).

Tehnologija kot magija

Tehnologija je prav posebno poglavje. Če parafraziramo ameriškega sociologa in antropologa Richarda Stiversa (Technology as magic: The Triumph of the Irrational), tehnologija danes zapolnjuje vse tisto, kar je magija nekoč predstavljala: letenje, medkontinentalno komuniciranje, pametna tehnologija in sorodni tehnološki izumi.

Stivers omenja psihološko in administrativno magijo, ter razlaga, kako sta preoblečeni v tehnologijo. Vedno več birokracije in statistike, prva nas zaustavlja in utruja, druga nas pa prepričuje o 'odstotkih uspešnosti'. Informacija, pravi Stivers, je bistvenega pomena, ugotavlja, da danes najvplivnejšo magijo izvajajo množični mediji.

Zato ima Ogorevc prav, ko omenja sodobno oglaševanje, kot magično sredstvo: »Reklama je torej neke vrste sodobna magija, edino zdravilo, da ji ne nasedamo, pa ozaveščenost«. Po Stiversu se danes v tehnološkem svetu v najširšem smislu uporabljajo psihološke manipulacije.  Največkrat strah. Kaj ni tudi to črna magija?

Poleg dela na sebi, je nujen premislek o prevladi tehnologije. Četudi bi morali obuditi magično zavest na šamanskem ravni, kot jo je definirala ameriška antropologinja Susan Greenwood. Gre za ozaveščeno perspektivno, ki je obenem rešena težnje manipulativne prevlade.  

Eva Podlogar, uni.dipl. etnologinja in kult.antropologinja

 

Meditacija - odgovor tišine na tisoč vprašanj

Meditacija - odgovor tišine na tisoč vprašanj

Tudi vi ne govorite s polovico sorodstva?

Tudi vi ne govorite s polovico sorodstva?